Nekdo je bil nekoč nihče. To mu seveda ni bilo všeč, zato je zavihal rokave in vztrajal. Ko se sedaj ozira nazaj, si reče: Ni bilo lahko, vendar se je splačalo. Je pa res, da ljudje včasih potrebujemo malo vzpodbude. Stari ata bi rekel, eno brco v rit. Se mi zdi, da se tolikokrat trudim, požrem tudi svoj ponos. Pa mi vedno spodleti. Ali pa velikokrat. Tudi pri odnosih z nekaterimi ljudmi. Potem se pa sprašujem, ali sem res jaz kriva? Ne vem. Ne smemo vedno kriviti sebe in v sebi iskati razne vzroke. Sploh, če smo čiste vesti. Naj bodo kdaj krivi tudi drugi! Naj iščejo igle v senu! Mi si pa od vseh skrbi odpočijmo in se zavedajmo, da je ves svet pred nami. Zelena cvetoča pomlad, sončno poletje. A ni to dovolj, da smo srečni? Zavedajmo se prihodnjih dni in nikar na njih ne čakajmo sede. Saj vidite, da so se pričela dela zunaj. Mi že prekopavamo gredice, obrezujemo drevje in občudujemo vreščanje ptic. Naš pesjanči že teka za metulji in čmrlji. Sem mislila, da se bo čez zimo malc