Pes svetega Huberta - pes, ki je zopet prebudil moje srce

Noč se je prevesila v jutro. Ponedeljkovo jutro. Ob sedmih me s svojim smrčkom prebudi pesjanček. Stoji ob postelji, me gleda in si misli: "No Joli, a bo kaj, ali bom moral sam lulat?!" Glavobol se me je lotil in vse me je bolelo. Odpornost na manj kot nuli. Celo malce vročine. O, kako bi še spala, se z odejo pokrila čez glavo in že me ni. Kaj pa Natan? Mož je v službi, sama sva. Nič, vstati bo treba. Še dobro, da imam službo popoldan. Napravim si topel napitek Lekadol-c, skuham si kavico. Natanu spečem jajčko za zajtrk in se grem obleči. Pesjanči pa potrpežljivo sedi, me gleda in čaka. Ko pijem kavo, se mi usede k nogam tako blizu, da mi jih skoraj odrine. Samo da se me dotika, pa je vse v redu. Vedno je tako priden. Kmalu se vstanem in greva. Točno ve, da je treba proti avtu. Tam me počaka, da mu odprem vrata in že se peljeva proti gozdu. Ko parkirava in stopiva iz avta, slišim nek čuden zvok v zraku. Pogledam kaj bi to bilo, pa vidim žolno, ki prileti na vejo. Vedno sem

Čuden naslov bloga, boste rekli. Res čuden, ampak, ste se kdaj vprašali zakaj....? Jaz se mnogokrat zamislim in se sprašujem. Recimo: Zakaj sonce vzhaja in zahaja točno takrat in se nikoli ne zmoti? Zakaj čas neusmiljeno teče in se vsaj enkrat ne ustavi? Zakaj je narava poskrbela, da ženske rojevajo in ne moški? Zakaj jaz nimam posluha za petje, on ga pa ima? Zakaj nam tečejo solze, ko smo žalostni? Zakaj smreki ne odpadejo iglice, bukvi pa odpadejo listi? Zakaj ne more želva iz oklepa? Zakaj je sneg bel in ne rdeč? Zakaj pravijo, da ljubezen premaga vse ovire. Pa jih res? Ne. Zakaj se ne uresniči želja, ko vidiš zvezdni utrinek ali celo dva?  Mnogokateri "zakaj", mi ostane večna uganka. Tudi pri Natanu. Zakaj ima pol preveč kože? Zakaj ima tako dolge uhlje? Zakaj me ne moti, ko smrči? Res je ta svet, na čelu z nami, včasih zelo čuden in zanimiv. Živimo in rečemo, tako pač je, ter gremo naprej. Če si česa ne znamo razlagati, nas sploh ne zanima. Vsi smo ljudje, pa

Novo leto, nov začetek. Nepoznan. Tujec. Kaj bo? Kako bo? Zakaj tako? Želje eno, zgodi se drugo. Mora biti tako? A ima Bog res načrt za vsakega od nas? Tako je bilo tudi danes. Zima. A kakšna? Namesto mraz in sneg, je bilo toplo. Saj paše, ampak zakaj tako? Zakaj ni tisti hudičev mraz? Zakaj nas sedaj pozimi ne zebe? Zakaj nas vreme razvaja? Zato, da nas potem preseneti nepripravljene? Takšno je življenje. Včasih nam tudi pokaže zobe, da znamo potem določene stvari ceniti. Mogoče nam pa da vedeti, da nikoli ni tako hudo, da nam nebi moglo kaj pogreti srca in nikoli tako mrzlo, da nam nebi mogel kdo pogreti rok. Mi smo si danes naredili izlet. Krasen izlet v tem toplem zimskem dnevu. Odpeljali smo se tja, kjer bo kmalu zacvetela velikonočnica. Mislim, da je Natan zelo užival. Midva pa tudi. Že to je bilo lepo, ker je bil pesjanči umirjen, hodil je med nama in kljub svoji razigranosti nič vlekel in vse ubogal. Hodili smo dolgo. Navkreber in navzdol, po gozdu in travnatih poteh