Poletje, dopust. Nekaj prostih dni. Gremo! Ampak kam? Kaj pa korona? Veš kaj, nekam pa že. K..c gleda vse skupaj. Še pokojni stari ata je vedno rekel, nedelja je "gospodov dan" in se počiva. Dopust rabi vsak. Pojdi, spočij si, potem boš pa delala. Pa da b' rajža srečna bla! Napolnimo avtodom, popakamo pesjana in gremo. Zbudimo se na prelazu, na višini 2239m, kjer smo se zvečer sparkirali in zaspali. Prebudilo nas je gorsko sonce, ki je prodiralo izza meglic. Te bele, goste meglice so obkrožale skalovje in le najvišji vrhovi so se nam ponosno kazali. Natko je stekel k potoku, ki je glasno in hrumeče pozdravljal nov dan. Voda je tako drla, kot bi bežala pred jezo in bučanjem povodnega moža. Neverjetno lepo, ko se kapljice rose iskrijo v jutranjem soncu. Ne znam opisati občutka, ko vse to vidiš. Od daleč prihaja zvonenje. Kaj je to? Aha, čreda krav gre na pašo in veselo odzvanjajo neko svojo melodijo, z zvonci okrog vratov. Pozabiš, da si. Pozabiš, da te kaj boli, da te ka