Ja, verjeti. V človeka, v srečo, v ljubezen, v angele. Mogoče pa v tisto najsvetlejšo zvezdico, ki se je enkrat iz zemlje preselila na nebo in bdi nad tabo. Morda pa v sebe? Pa te nese. Verjameš v nekoga in se ti zaradi njega, svet sesuje pred nogami. Verjameš v angele, pa ti nekdo vseeno zboli. Verjameš v ljubezen, pa te zapusti. Verjameš vase, prideš pred težavo in popustiš. Se vdaš in rečeš, ne gre, ne morem. Ojoj, samo ne glejte tega tako. Nikakor! Ljubezen je, sigurno je. Ni kriva ljubezen, kriv je tisti, ki te zapusti. V mislih moramo imeti, da za vsako ljubezen obstaja srce, ki jo bo sprejelo. Le zaradi naivnosti, smo prehitro razočarani. Tudi sreča je. Tista,