Preskoči na glavno vsebino

Bloodhound, krvosledec ali pes sv. Huberta - to je moj pes

Ljudje smo si različni. Zelo drugačni. Včasih se sprašujem kako je to čudno, pa vendarle smo vsi ljudje. Ne samo po videzu, tudi po karakterju. Veseli, čudni, turobni, tečni, radovedni, miroljubni, prepirljivci...in dobri po srcu. Razmišljam, da verjetno na podlagi tega izbereš tudi
psa, za katerega nekako začutiš, da ti karakterno pripada.
Jaz pravim, pes naj bo pes - velik. Če imam prav, še ne vem.
Zakaj si ne bi izbrali majhnega ljubkega kužka, ki zaradi svoje majhnosti kar naprej tako simpatično laja in skače, ter ga lahko vzameš v naročje?
Moj Nathan je pravo nasprotje. Se še spomnite junaka iz risanke po imenu Pluton? No, takšen je Nathan. Velik, simpatično neroden, dobrodušen, trmast, zadržan in pa seveda prijazen. Ne more biti sam, želi si bližino človeka. Da ne govorim o veselju, ko pride kdo od družinskih članov domov. Cvili, tuli in z laježem razlaga, kako je bil najbolj nesrečen pes na svetu. Z repom pa tako veselo in močno maha, da se mu zadnji del telesa kar prestavlja. Njegov rep pove več kot tisoč besed.
Dobro je, da veste, če vaš pes koga ne mara, ga verjetno tudi vi ne bi smeli.
Nathan se zelo rad vozi z avtom. Moj avto? Ja, čisto je poslinjen. Pa nič za to, saj je samo avto.
V ponedeljek je opravil izpit male šole. Za nagrado je dobil telečje ledvičke. Njami.
Še mogoče zanimivosti:
- pasma izhaja iz samostana sv. Huberta v Belgiji
- ni ga lahko šolati, ker je sledni pes - nič ne sliši ko je na sledi
- nos ima dva milijonkrat občutljivejši od človeškega
- najboljši sledni pes je 105 ur nepretrgano sledil in izsledil obsojenca
- uporabljajo ga za iskanje izgubljenih otrok in pobeglih zapornikov
- rad sledi krvi ranjene živali, vendar se potem z njo spoprijatelji
Ne vem, kakšen bo Nathan ko bo odrastel, vem pa, da se bom trudila po najboljših močeh, da ga vzgojim v dobrega psa.









Komentarji

  1. Zdravo!

    Mene pa zanima kje ste kupili tega čudovitega psa in kakšna je cena zanj? Zelo se mi dopade karakterno in všeč mi je ker ima dovolj energije za moje dolge sprehode. Za odgovor se vam že v naprej zahvaljujem. LP

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Draga moja! Se opravičujem za pozen odgovor, ampak mi je enostavno ušlo iz rok. To je res čudovit pes in vam ga privoščim, tudi pomagam kasneje pri čimerkoli. Edino kar je tukaj nerodno, je njegova mladost in njegova moč. Malo se mora na sprehodih še umiriti, doma je pa čisto zlato. Po njega sva šla na Slovaško, cena je bila 1.200 eur. Če vas še karkoli zanima, je moj kontakt jug.jolanda@gmail.com. Lepo vas pozdravljam, Jolanda

      Izbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

V senci

Se sprašujete, ja kakšen naslov pa to sploh je? O, veliko pove, samo če malo razmisliš. Še niste bili nikoli v senci? Po moje je senc več. Recimo: Poleti, ko je dan najbolj vroč, ko sonce neusmiljeno pripeka, ko ne veš kam bi se skril pred vročino, takrat je najlepše v senci, v senci drevesa. Morda kakšne mogočne lipe, ki ima goste veje in polno drobnega listja. Pa še diši tako prijetno. Ali pa za hišo, kjer ste skriti pred soncem in ležite v mreži, ter se hladite s hladno pijačko. Z Natanom greva v gozd, kjer je tudi senca, saj je polno dreves in sonce ne pride blizu, saj so krošnje zelo visoko. Vidim, da drevesa kar tekmujejo, katero bo imelo više krošnjo, više proti nebu in soncu. Včasih se mi zdi, da sem sama senca, senca od človeka. Tavam brezciljno, ne vem kaj bi sama s sabo, nimam želja, sem brez vsake volje, brez upanja. Sama sebi sem v napoto. Česarkoli se lotim, mi ne uspe, ne vidim izhoda. Lahko bi rekla, da ne vidim lučke na koncu tunela. Se pogledam v ogledalo, vid

Zvit kot lisica

"Lisička je prav zvita zver..." Saj poznate to staro, lepo, otroško pesmico. Vsi smo se jo učili v šoli in peli pri glasbenem pouku. Takrat sem jo samo pela in ne razmišljala o njej. Sedaj pa razmišljam, kako je zvitost pri živalih zanimiva, res zanimiva. Ko si najmanj misliš in pričakuješ, ugotoviš, kako zvito je to napravljeno. Zelo dobro se znajdejo, sebi v prid. Pa ne misliti, da je to samo pri živalih. Ne veste kako zelo zviti smo ljudje. Sploh nekateri, so še posebej zviti. Vse sebi v prid. Naj bodo, naj nas vodijo žejne čez vodo. Mi bomo že kako. Ja, včasih ne moreš verjeti, da to stori nekdo, v katerega nekako verjameš. Po moje, ne moreš nikoli nekje v sebi, tega odpustiti. Verjetno je že tudi kdo od vas doživel, da šele čez čas ugotoviš, kakšna zvitost je bila. Pa si misliš, kako sem lahko takšen bedak. Eh, nič za to. Tudi lepe stvari se dogajajo. Meni že. In nimam časa sovražiti ljudi, ki me sovražijo, ker imam preveč dela z vračanjem ljubezni tistim, ki me ima