Pes svetega Huberta - pes, ki je zopet prebudil moje srce

Imate v mislih koga, ki ga želite videti, se srečati z njim? Mu pogledati v oči in čutiti neko bližino? Mu seči  v roko in začutiti, kot da se poznata že tisoč let? Dolgo sem si že želela nekako bliže videti Ferija Lainščka. Sedaj mi je to uspelo, ker je imel s pevko Ditko v Celju večer poezije. Bilo mi je čudovito, ko je s tistim svojim prijetnim glasom bral pesmi, ki jih je napisal. V njem je umirjenost, kot bi se po njem pretakala Mura. Ko vidiš njega, začutiš prekmurje. V mislih vidiš ravnice, potoke, ki se potrpežljivo in umirjeno vijejo med polji. Začutiš tišino narave. Vidiš večnega romantika. Vidiš nekaj, kar ne vidiš vedno. Umirjenost. Kljub ljudem okrog njega, ne vidiš napihnjenosti in ne glasnosti. Umirjen, zadržan, prijazen. Človek, ki mi je v določenih stvareh za vzgled. Je drugačen in ima svoje sanje. Pomislite, verjetno je nekje nekdo, ki ga želite videti. Morda bo pa že jutri prilika, da se vam želja izpolni. Kaj pa nekaj, kar želite imeti? Jaz sem si želela

Vprašali so jo: "Zakaj ga ljubiš, če veš, da ne bo nikoli tvoj?" Odgovorila je: "Zakaj dihate, če veste, da boste umrli?" Oh, ta ljubezen. Eliksir življenja. Je kot izvir, ki nikoli ne pojenja. Lahko te ujame kot orel v svoje kremplje in potisne na rob prepada. Lahko pa ustavlja ure in ustvarja nepozabne trenutke, ki jih nikoli ni dovolj. Naredi te popolnega, srečnega, ljubljenega. Zavedati se začneš, kako lepo je življenje. Nikoli nisi sam. Prava ljubezen ne pomeni, da si neločljiv. Pomeni, da ko si narazen, se nič ne spremeni. Tisti, ki te ljubi, ti pokaže sonce na oblačnem nebu in ti ga vidiš. Tako verjame vate, da začneš verjeti tudi sam. In najpomembnejše, napake, ki misliš da jih imaš, so za njega nekaj, kar te krasi. Mala deklica je vprašala svojega malo starejšega brata: Kaj je ljubezen? In ta ji odgovori: Ljubezen je, ko meni vsak dan kradeš čokolado iz šolske torbe, a jo jaz še vedno dajem in puščam na istem mestu. Tudi živali imajo rade. Rade imaj

Danes je praznik. Super, boste rekli. Še en dan prost. Doma, uživanje pred televizorjem... Midva s pesjančkom pa drugače razmišljava. Pa ne zato, ker sem v službi. Res super za praznik, ampak kakšen!! Praznujemo obletnico smrti. Ker sva pač drugačna, nama to ni všeč. Pa ne zaradi Prešerna. On je bil človek in pesnik, ki ga moramo častiti in se ga spominjati, vendar praznik bi dala na dan njegovega rojstva. Praznujmo rojstvo, ljubezen in ne smrt. Sigurno se je na današnji dan,  kdo tudi rodil. Pa naj bo to njegov praznik. Zato tistemu, ki danes praznuje rojstni dan, z Natanom želiva iz srca vse lepo.          Ne moreš izbrati, kako boš umrl, ne kdaj. Lahko pa se odločiš, kako boš živel - zdaj -.                                                                                                                                                       

Ne, ne mislim indijanskega imena. Mislim tisto polno luno, tam na nebu. Tisto žarečo in veliko kroglo, za katero se kar čudim, da ne pade na zemljo. Le kako ji rata obstati tam gori na nebu in nas vse motiti tako ali drugače. Kapo dol pred njo, pred to gospo. Ja seveda, ženska je, pa ji rata, boste rekli. O ne, ima zanimivost, da se spreminja iz nje v njega. Luna in mesec mislim. Pa jo gledam in si mislim: O luna, ko bi jaz imela vsaj enkrat takšno moč kot ti. Verjemi mi, veliko bi spremenila. Pa ne samo na zunaj, tudi v glavi koga bi kaj obrnila, mu oči odprla... Pravijo, da je luna prijateljica osamljenih. Z njo se lahko pogovarjajo. In koliko pesmi opeva to veličastno kroglo na nočnem nebu. Meni je všeč tista od Čukov, "Ti luna nagajiva". Vedno jo pojem zraven, ko jo slišim. Indijanska legenda pravi, da sta bila luna in sonce nekoč zakonski par. A sonce soprogi ni bilo pripravljeno odstopiti toplote. Jo je raje namenilo svojim otrokom - ljudem. Luno je iz objestnost