Ste lačni? Niste? Pa bi vseeno malo. Nekaj sladkega. Liziko! Takšno veliko, okroglo. Ne? Kaj pa 505 sa crtom? Tiste stare bonbone, sladke. Že vem, čokolado Toblerone bi. O, ta je dobra, zelo dobra. Me spominja na otroštvo. Kaj pa fige?
Ste že poskusili marmelado na žlico? Veste kako to gre! Sredi noči se prebudiš, si lačen in ne moreš spati. Nič boljšega, kot kos kruha in marmelada z žlico. Njami. To sem se naučila, pa vam povem, da ni slabo. Ali pa makova potica, takšna ta prava, domača. Pa baklava, topla. Bom kar nehala, da se še ne lotim kakšnih Bacijev.
Sem takšna kot Natan, on je pravi sodček brez dna.
Zjutraj ga prebudim, da gre na sprehod v gozd. Ko prideva nazaj, dobi Eukanuba brikete, s pečeno jajčko. Jajčka zato, da je dlaka mehka, svilnata in se sveti. Poje, pije vodo in nazaj zaspi. Zelo trpi. Večkrat mu dam pred kosilom malo skute in jogurta. Nujno pa sadje. Jabolka ima rad. Pa veste kako jih je? Jaz odgriznem in mu dam. Tako poje celo jabolko, drugače noče. Nekdo ga je razvadil že majhnega. Tudi banano jeva, pa suhe fige, češnje, breskve. Od zelenjave, pa surov korenček. Najprej se z njim igra, nato ga pa poje. Solato ima zelo rad. Ko jo čistim, mi ukrade tudi po pet listov. Sredi dneva dobi kosilo. Skuham testenine, riž, piro, polento... Seveda vse z mesom. Jetrca ima rad, pa srček. Ah, pa saj ima vse rad. Joj, veste kakšna umazana ušesa ima potem. Nekaj časa sem mu dajala na glavo ruto. Haha, kako je bil hecen. Potem se je začel pa razburjati in sem nehala.
Ko vidi, da kdo je, bi seveda on tudi. In teče slina v potokih. Sem ga že skoraj čisto odvadila tega. Drugače je katastrofa, stresa z glavo in "gravžeki" letijo okrog in okrog. Tako pač je. No, potem dobi še pa zvečer brikete.
Joj, ima že menda 45 kg, štiriindvajsetega bo star sedem mesecev. Pravi pesjan je že. Je pa tako priden, taka carta. Samo, da ga kdo poboža, pa je srečen. Ko gre kdo mimo hiše in ga ne pogleda, začne lajati, zato da opozori: Tukaj sem!
Nič ni hud, nič hudoben, je pa rad v bližini človeka. Če drugega ne, se ti usede na nogo.
Ura je deset zvečer, sedim na balkonu in pišem. Natan pa za mano žveči bikovko. Tako je slastna, meni pa tako zelo smrdi pod nos.
Vsak večer sva na balkonu okoli devete ali desete ure in gledava proti cesti avtomobile. "Psu srečo predstavlja tisto, kar je na drugi strani ograje", tako pravi pregovor. Če je tema, gledava pa tudi zvezde. Ravno tako je velik, da sedi in položi gobček na ograjo.
Mogoče bom postala celo lačna in bom šla jest marmelado z žlico. Nikoli se ne ve.
Komentarji
Objavite komentar