Smisel življenja

Ko boste stari in ob neki priliki potegnili črto, se boste vprašali:

Česa se najbolj spomnim? Kdaj mi je bilo najbolj lepo? Kdaj sem bil najbolj srečen? Kaj mi je spremenilo življenje? Ter jezni boste na tisto, česar niste naredili. Prepozno.

Spomnim se, ko sem kot otrok šla s kanglico vsak večer po mleko. Gledala sem teto kako molze kravo, zraven pa sedi maček in se oblizuje. Teta je usmerila curek mleka naravnost njemu v gobček.

Najbolj lepo mi je bilo, ko...vsega ne smemo povedati.

Najbolj srečna sem bila, ko sem prvič pestovala hčerko.

Življenje mi je spremenilo...tudi tega ne povem. Malo heca, ampak vse to je tudi res. Malo se zamislite. Naredite kaj zase, za svojo srečo.

Meni je žal, ker še pri enainpetdesetih nisem bila na Triglavu. Zakaj ne? Me je bilo strah, da ne bom prišla na vrh? Pa kaj! Bi se pa obrnila in šla nazaj. Niti poskusila nisem. Bom sedaj.

Rada bi vse nadoknadila. Vse neizpolnjene želje, sanje. Moram pa priznati, da so realne, da so dosegljive. Samo včasih je treba dvigniti rit, žal tisto, na kateri sediš. Včasih, je pa treba pokazati voljo ali pa imeti priliko.

A mislite, da se meni ljubi vsak dan zjutraj in zvečer peljati Natana na sprehod? Ne. Ampak grem. Lahko tudi nebi šla. V glavi imam , da moram, me vleče neka nevidna sila, pa se sploh ne vprašam, če bi šla ali ne. Enostavno greš. Tako bi moralo biti pri vsaki stvari. Mi pa omahujemo, se sami sebi smilimo, prevalimo krivdo in dolžnosti na druge.

Jaz sem se spremenila. Priznam. Ne še čisto, delam pa na tem. Zaradi tega, so se tudi drugi spremenili do mene. Nekaj ljudi sem izgubila, nekaj pa pridobila. Tisti, ki jih izgubiš, verjetno niso vredni tvoje bližine. Ne vsi, skoraj vsi. Ne zaupam več nikomur. Moji problemi - moja stvar.

Morda, bi se morali malce spremeniti tudi vi. Mogoče pa še ni čas, ali pa še niste naleteli na nekaj, kar bi bil povod, za spremembo v vašem življenju.

Najti je treba smisel življenja in biti srečen, če se le da.

                                                   Jaz vem, da po poti samotni
                                                   se dobra bo vila vrnila.
                                                   Srce bo spet polno radosti
                                                   in znova bom noro ljubila.
                                                                         Feri Lainšček