Ste sigurni? Jaz sem, ker sem se tako odločila. Vem, da se bo nekaj lepega zgodilo. Pa če tudi traja čakanje do večera. Nič zato. Na koncu dneva, mi bo občutek radosti v srcu povedal, da je bil srečen dan.
Že zjutraj, ko se bom vstajala iz postelje, bom imela v mislih, da bo srečen dan. Zato bom tudi dobre volje in vse kar bom naredila, bom naredila z veseljem. Zaradi tega, bom delo uspešnejše opravila. Če bi se kislo držala, mi nič nebi šlo od rok. Še kak kozarec bi razbila.
Na sprehod z Natanom, bom šla z veseljem. To bo občutil in bo bolj priden, bolj ubogljiv, saj bom nežnejše govorila. Žival to takoj čuti. Moji koraki bodo lahkotni in vse okoli mene, bo imelo drugačen čar. Razveselila se bom sonca, ki me bo pozdravilo na poti iz gozda in mi zaslepilo pogled. Ne bom se jezila na srne, ki se mi nastavljajo ob poti in vznemirjajo Natana.
Ko bova prišla domov, se bom z veseljem lotila kuhanja. Vse bo steklo, kot mora. Pa četudi ne, se ne bom jezila. Dan bo minil, kot bi si samo želel.
No in končno večer. Tukaj je pa presenečenje. Prišlo je nekaj lepega, nekaj, kar sem pričakovala že cel dan. Pa še dobro, da je bilo tako, ker če bi se to zgodilo zjutraj, bi še samo razmišljala o tem, tako sem bila pa ves dan v pričakovanju.
Ste pomislili kdaj, da je treba pa morda, srečo le malce podrezati. Da nič ne pride samo od sebe, da ni nič samoumevno. Da če sediš v enem kotu tam nekje in se smiliš samemu sebi, se boš smilil še naprej. Naredite korak naprej! Če bo kratek, jih bo treba napraviti malce več, če bo korak dolgi, bo pa kmalu bolje.
Feri Lainšček je napisal:
Jaz ljubim še zmeraj daljavein v sanjah pripenjam si krila.
Želim si, da zjutraj brez želje
se ne bi nikoli zbudila........
Komentarji
Objavite komentar