Mine ura, mine dan, mine teden, mesec. Mine pomlad, mine poletje. Mine mladost. Mine veselje, pa mine tudi žalost.
Sedaj, je minilo poletje. Ne objokujmo ga, tako kot ne objokujmo ničesar, kar se nam je zgodilo in je minilo. Je že moralo biti z enim razlogom. Mogoče zato, da nam je bilo lepo, mogoče zato, da smo bili srečni, mogoče zato, da bomo znali sedaj kaj drugače ceniti ali pa zato, da smo se iz tega kaj naučili. Lahko, pa da je minilo, ker je pač minilo, brez pravega razloga. Kdo ve. Pri vsaki spremembi je pa tako, da je nekdo žalosten, drugi pa vesel. Poletje je žalostno odšlo, jesen pa vsa vesela prišla s svojimi barvami. Življenje je pač takšno. Včasih se nam pluta potopi, včasih nam pa svinec plava na vodi. Res smo mojstri.
Tudi moj pesjanček Natan odrašča. Ni več mali kuža, ki se je kobacal in na svojih tačkah spodbijal. Ne hodi si več po uhljih ko voha in ko mu vse diši po poteh in potkah. Minilo je, ko se mi je cel spravil na kolena in mi zaspal v naročju. Prehitro je zrasel. Še mi zaspi v naročju, vendar ima na meni samo rito ali pa bučko. Še vedno bi se ure in ure božal in cartal. No, to pa ni minilo. Njegova mladost še ni minila. Še vedno ima svoje najlubše pasje igračke. Rdečega ježa, ki ga nosi v gobčku, ko pridem domov in piska z njim, ter me izziva v igro. Ima tudi kosmato lisico, ki piska. Tudi z njo teka in ti jo tišči, češ, vzemi jo, če lahko!
Ste kdaj razmišljali o tem, kaj vse je že minilo? Koliko vročih poletij, koliko mrzlih zim, kako smo komaj čakali, da mine čas šolanja. Koliko tegob smo imeli, pa je vse minilo. Pa tako smo se sekirali, pa je vse minilo. A veste, da se sekiramo in nas je strah za stvari, ki se potem sploh ne zgodijo? Zgodi se jih samo deset procentov. Ko bi prej vedeli. Nekaj tistih nepotrebnih razočaranj je res v življenju. Takrat bi najraje izginil iz tega obličja zemlje. Potem pa ugotoviš, da ne kaže drugega, kot da primeš bika za roge, ker usoda meša karte, mi pa igramo.
Nikoli ne bom vedela in prav tako ne ti, kakšno bi bilo življenje, ki ga iz kakršnega koli razloga nismo izbrali. Vemo le, da je sedaj to ladja duhov, ki nas ni odpeljala. In ne preostane nam drugega, kot da ji pomahamo z obale.
Komentarji
Objavite komentar