Pasja mati

Tudi ko mene več ne bo, ko poslana bom v nebo, ti boš zame vedno prvi.

Verjetno se strinjate, da bi te besede lahko marsikdo povedal tudi komu. Tudi jaz in mislim resno.

Res je lepo, ko imaš koga rad. Lahko je ljubezen do moškega, ljubezen do svojega otroka, mogoče
staršev ali pa prijatelja. Lahko je pa čisto posebna ljubezen, katera se je na srečo, dotaknila tudi mene. Ljubezen do živali, do mojega pesjančka.

Krasno je imeti mojega Nathana. Ampak... Ni tako enostavno. To se bo verjetno z mano strinjal marsikdo, ki ima tako ali drugače vzgojenega psa. Včasih sem z velikimi očmi opazovala koga, ki je vodil psa. Pes lep, priden, ubogljiv... O, to bi imela tudi jaz! Sedaj vidim in vem, da do tako vzgojenega psa, ni tako enostavno priti. Ko pa sedaj vidim koga s psom, si mislim: Zelo dobro ti je uspelo. Vsaka ti čast. Vem, da si vložil ogromno truda in vztrajnosti.

No, našemu Natanu še kar veliko manjka. Je pa boljše. Včeraj je že drugič dobil priznanje iz male šole. Hodil je dvakrat, ker je to pasmo zelo težko socializirati. To pomeni, da na sprehodu ne vleče in ne rine v druge pse in ljudi. Natan je zelo ljubeč kuža in misli, da ga bodo vsi kar božali. To pa seveda ne gre. Odvajamo ga tega. Doma je res priden, uboga. Sprehod je pa drugo poglavje. On je priden, njegov nos pa ne, haha. Ko zavoha, da je šel pes pred njim, bo poskušal na vsak način za njim. To pa pri 60 - kilogramskemu pesjanu ne gre. Nisem dovolj močna, zato mora razumeti na besedo. To nam pa še manjka, čeprav je že mnogo boljše. Če je veliko ljudi, ni noben problem. Takrat ne rine v nikogar. Kje bolj na samem, bi pa rad vsakega pozdravil. Mož se zelo trudi okrog tega in ga dvakrat na teden vodi v pasjo šolo. Oba se učita.

No, potem je pa tukaj hrana. Že res, da trikrat na dan poje porcijo briketov. Ampak ne bi imel tako svilnato mehke in svetleče dlake, če ne bi vsako jutro dobil jajčke. Zvečer dodatno dobi ribo ali ovsene kosmiče, jogurt, mlečni zdrob, hrenovko in še kaj. Za kosilo mu tudi vsak dan poleg briketov kuham. Korenček, brokoli, govedino, purana, srček, riž, kašo.... Dobi tudi sadje.

Rada bi, da zraste v zdravega in ubogljivega psa. Je na pravi poti. Sedaj veste, zakaj rečem, da sem pasja mati. Pa boste rekli, ta je nora. Pa nisem. Za tistega, ki ga imam rada, naredim vse na tem svetu, samo, da mu je lepo. Zato, pa včasih na sebe pozabim. Pa nič zato, saj zame potem poskrbijo drugi.

Zavedam se, da dobrota in sočutje lahko celo najhujše ovire spremenita v nekaj čudovitega. In mi sami smo lahko tisti angeli, ki jih tako zelo potrebujemo v svojem življenju.