Hej, hej! Dobro jutro! Jaz sem Nathan. Kličejo me pa kar Natan. Kdo si pa ti? No povej! No! Ti ne veš kako mene vse zanima. Tako bi rad vse vedel, vse videl, vse povohal.
Šli smo na sprehod. Kdo? Ja jaz in moja Joli in Peter. Pripela sta mi povodec in smo šli.
Že ko sem stopil skozi vrata hiše, sem takoj nekaj zavohal. Kaj? Mačka je hodila po mojem dvorišču, ja sigurno je bila zopet tista črna, sosedova. Ko pa stopim izza ograje, se pričnejo dogodivščine. Vse je tako dišalo, vse sem moral prevohljati. O, ta moj radovedni nos. Včasih sem tako jezen na njega. Rad bi ubogal, pa ne morem, ker me nos vleče drugam. Potem me pa vleče za povodec in me krega. Pa mu ne morem dopovedati, da ubogati ni tako enostavno. Pa naj drugega pesjana vpraša, če meni ne verjame. Pride mimo gospa in govori, kako sem lep, pa pride druga gospa, pa gospod... Vsi bi me božali. Potem, pa tam daleč stran, zagledam nekoga. Na vsak način hočem tja in izvedeti, če sem za njega tudi lep, pa mi ne dovoli. Bolj ko hočem tja in se upiram z vsemi štirimi, manj mi dovoli in bolj me vleče za povodec. Ponuja mi priboljške. Saj jih pojem, ampak še vedno ne vem, kdo je tam in če sem mu lep. Ojoj.
Pa saj tudi ubogam in se trudim. Vedno pa tudi ne morem, ko je pa svet tako zanimiv.
Povsod me vodita zraven. Zelo rad se peljem z avtom. Sedaj je zvečer tako zanimivo. Vse se sveti, vse je v lučkah. Po Celju se rad sprehajam, tudi ob Savinji ni slabo. Pa kaj, ko vse tako diši.
Rad sem tudi doma, ko smo vsi skupaj. Moja Joli mi skuha tako dobro kosilo, Peter me pa uči lepega vedenja. Ko pa pride Janja, sem čisto nor. Zelo jo imam rad, najbolj takrat, ko me masira po hrbtu.
Vam moram priznati, da me zelo razvajajo. No, saj ne mislim, da je to slabo. Jim vračam s tem, da jih imam tudi jaz zelo rad. Upam, da opazijo, saj jih kar naprej slinim.
" Že res, da nam psi v življenju ne pomenijo vse, nam pa izpolnijo življenje. Vsaj meni."
Komentarji
Objavite komentar