Pogledam v jezero in vidim svoj odsev. Sem to res jaz?? Malo nazaj je bil odsev drugačen, mlajši, lepši!! Je to zato, ker voda malce valovi, pa spreminja poteze? Ne, tako je. Jezero ostaja leta in leta isto, zrcaljenje pa ne laže. Čas gre, nekam... Pa nekateri mislijo kakšni junaki so, kako so brezčasni! Napaka. Vsi smo le iste kapljice v jezeru.
Nathan, naš pesjanči, on pa je mlad. Sedaj, ko smo bili na dopustu, je bil pravi kralj planin. Oddih sva prilagodila njemu, ker ga vročina zelo muči, pa preveč je še igriv za med gnečo ljudi. Pa smo rekli, gremo v planine! In smo šli - Tirolska. Nismo naredili napake, ne, bilo je prav prijetno. Vsi smo uživali v gorskem hladu. Jutranja hoja po planinah, pašnikih, med kravami.
Oh, Nathan, komaj sva ga krotila in vlekla iz teh kravjih drekcev. On bi se v vseh povaljal. Bolj ko je svež, boljše se prime na dlako. Bil je pravi frajer med kravami. O, pa še nekaj pomembnega. Zaljubil se je. V Nemko, labradorko. Ko nista bila skupaj, ga še hrana ni premamila, pa tako rad je. Sedel je pred avtodomom in jo gledal, kot da na svetu ne obstaja nič drugega.
Sredi planin in pašnikov, sem tudi jaz našla nekaj, kar še sedaj ne morem verjeti. Gugalnico, tako visoko in na tako dolgi vrvi, da ko sem se poganjala, sem zamižala in dobila občutek, da letim prav do nebes. To sem si že dolgo želela. Vidite, če si nekaj močno želiš, se ti uresniči, četudi sredi čudovitih gorskih pašnikov.
Po nekaj dneh, se je bilo treba posloviti od planin, ljubice. In odpravili smo se malo nižje, ob jezero. V njem si je Nathan malo ohladil srček in seveda spral smrad od krav. Tudi tukajšnji sprehodi so bili krasni. Lesket sonca v jezeru, plavanje belih ponosnih labodov, umirjenost turistov in seveda odsev planin v jezeru, ki kar vabijo.
Za konec, smo se odpeljali čez prelaz še v Kranjsko goro. Zopet se je ohlajal v jezeru, tokrat v jezeru Jasna, v mrzli reki in naravnem rezervatu Zelenci. Dva dni se je sprehajal po gozdovih in pašniku ob Belopeških jezerih v Italiji. Potem pa res domov, v vročino.
Poskusite kdaj poleti, zamenjati planine za vročino na morju. Res je prijetno, samo prave kraje si izberite in pojdite. Morje pa naj počaka na čudovito jesen.
Ne bo vsakdo razumel vašega potovanja... Tisti, ki so namenjeni, da hodijo z vami, bodo ob vas in to je vse, kar je zares pomembno.
Nathan, naš pesjanči, on pa je mlad. Sedaj, ko smo bili na dopustu, je bil pravi kralj planin. Oddih sva prilagodila njemu, ker ga vročina zelo muči, pa preveč je še igriv za med gnečo ljudi. Pa smo rekli, gremo v planine! In smo šli - Tirolska. Nismo naredili napake, ne, bilo je prav prijetno. Vsi smo uživali v gorskem hladu. Jutranja hoja po planinah, pašnikih, med kravami.
Oh, Nathan, komaj sva ga krotila in vlekla iz teh kravjih drekcev. On bi se v vseh povaljal. Bolj ko je svež, boljše se prime na dlako. Bil je pravi frajer med kravami. O, pa še nekaj pomembnega. Zaljubil se je. V Nemko, labradorko. Ko nista bila skupaj, ga še hrana ni premamila, pa tako rad je. Sedel je pred avtodomom in jo gledal, kot da na svetu ne obstaja nič drugega.
Sredi planin in pašnikov, sem tudi jaz našla nekaj, kar še sedaj ne morem verjeti. Gugalnico, tako visoko in na tako dolgi vrvi, da ko sem se poganjala, sem zamižala in dobila občutek, da letim prav do nebes. To sem si že dolgo želela. Vidite, če si nekaj močno želiš, se ti uresniči, četudi sredi čudovitih gorskih pašnikov.
Po nekaj dneh, se je bilo treba posloviti od planin, ljubice. In odpravili smo se malo nižje, ob jezero. V njem si je Nathan malo ohladil srček in seveda spral smrad od krav. Tudi tukajšnji sprehodi so bili krasni. Lesket sonca v jezeru, plavanje belih ponosnih labodov, umirjenost turistov in seveda odsev planin v jezeru, ki kar vabijo.
Za konec, smo se odpeljali čez prelaz še v Kranjsko goro. Zopet se je ohlajal v jezeru, tokrat v jezeru Jasna, v mrzli reki in naravnem rezervatu Zelenci. Dva dni se je sprehajal po gozdovih in pašniku ob Belopeških jezerih v Italiji. Potem pa res domov, v vročino.
Poskusite kdaj poleti, zamenjati planine za vročino na morju. Res je prijetno, samo prave kraje si izberite in pojdite. Morje pa naj počaka na čudovito jesen.
Ne bo vsakdo razumel vašega potovanja... Tisti, ki so namenjeni, da hodijo z vami, bodo ob vas in to je vse, kar je zares pomembno.
Komentarji
Objavite komentar